... in tako je napocil moj zadnji cel dan za potepanje na tem potovanju po Cilu. Dopoldne po zajtrku in po prisrcnem slovesu z Giselo in Carlosom, lastnikoma Guest Housa, sem se z avtobusom odpravila iz Viña del Mar v Santiago de Chile. Hostal za prenocitev mi je bil poznan ze od prej, saj sva tu z Robertom prespala najino prvo noc v Cilu. Soba ob mojem prihodu se ni bila nared, zato sem imela nekaj casa za pregled moje e-poste in pripravo plana za popoldne. Odlocila sem se, da grem kupit se kak spominek. Receptor v hostlu Aji Hostel mi je svetoval okolico Sante Lucie.
In tja sem se zaradi precejsnje vrocine (okoli 35 stopinj C) namesto, da bi sla pes, odpravila z metrojem. Ob ogledu vseh vrst "nabiralcev prahu", mi nicesar ni bilo kaj posebno vsec. Zato sem se odlocila, da bom raje sla kupit pravo cilensko vino tinto. Prvo vprasanje, ki se mi je ob tem porodilo, je bilo, kako naj jaz, ki imam samo rocno prtljago, pretovorim tekocino v Evropo. Po tehtnem premisleku sem se odlocila, da grem na posto kupit kartonsko skatlo za srednje velike pakete. Tako sem prisla do skatle. Sledil je obisk Billaterie. Tam nekje ob Plaza de Armas sem nasla eno "pametno" prodajalno pijac. Tja me je namrec napotila prodajalka razglednic in pri tem posebej poudarila, da naj grem v smer guzve in ne stran od nje, saj zna na samem biti nevarno. Ubogala sem jo. Tako sem prisla do prodajalne pijac, kjer mi je prijazen prodajalec svetoval 2 vrsti vina, Cabernet Sauvignon in Carmenere. Poleg sem izbrala se Pisco Sour, alkoholno pijaco, po kateri so Cilenci se posebej poznani.
Sedaj me caka se zavijanje in iskanje vrvice. Selotejp sem pa kar kupila.
Tako bom tole skatlo oddala kot "cekirano" prtljago in upala, da jo bom v Benetkah zagledala na tekocem traku za prtljago...
Ali bo kdo drzal pesti, da mi uspe te stiri steklenice pripeljati domov?
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar