27.02.2010 - Ponovno rušilni potres v Čilu

Včeraj sem ob žalostni novici, da je Čile po letu 1960 ponovno doživel rušilni potres, ki se uvršča, po podatkih ameriškega inštituta za geološke raziskave, med enega najmočnejših potresov na svetu v zadnjih 400 letih, z žalostjo v srcu spremljala nove in nove informacije o moči in posledicah potresa.

Čile leži na potresno intenzivnem območju, kjer se stikata pacifiška in južnoameriška tektonska plošča. Epicenter včerajšnjega potresa je bil okoli 100 kilometrov severovzhodno od mesta Concepcion in dobrih 300 kilometrov jugozahodno od Santiaga de Chile.

Točno pred mesecem dni sem še bila v Santiagu de Chile. Težko mi je ob misli na vse ljudi v osrednjem Čilu, še posebej pa na domačine, ki sem jih osebno spoznala, in težko mi je ob misli na vse tiste čudovite in mogočne stare stavbe v Santiagu de Chile. Močno upam in želim, da niso utrpele prevelike škode, če se je že moralo to sploh zgoditi.

Včeraj sem tudi kontaktirala Marcela iz Magellanovega preliva in Giselo iz Vina del Mar. Marcelo se je že odzval in pravi, da imajo srečo, da so toliko oddaljeni od žarišča potresa, da so jim posledice prizanešene. Gisela se do tega trenutka še ni oglasila. V Vina del Maru obstaja tudi velika nevarnost cunamija. Upam, da bo z Giselo in njenimi vse v redu.

Zavedam se, kakšno srečo imava z Robertom, da sva že doma in mislim na tiste, ki so tam... še posebej na tiste, ki sva jih tudi osebno srečala ter jim želim vse dobro.

Tukaj v nadaljevanju je zapis najprej vidnih posledic tega hudega potresa.


"In the town of Talca, 65 miles from the quake's epicenter, its historic center, filled with buildings of adobe mud and straw, largely collapsed, though most of those were businesses that were not populated during the 3:34 a.m. quake. Neighbors pulled at least five people from the rubble while emergency workers, themselves disoriented, asked for information from reporters.

In the Chilean capital of Santiago, 200 miles northeast of the epicenter, a car dangled from a collapsed overpass, the national Fine Arts Museum was badly damaged and an apartment building's two-story parking lot pancaked, smashing about 50 cars whose alarms rang incessantly.

Santiago's airport will remain closed for at least 24 hours, airport director Eduardo del Canto said. The passenger terminal suffered major damage, he told Chilean television in a telephone interview. TV images show smashed windows, partially collapsed ceilings and pedestrian walkways destroyed.

The city's subway was shut as well, and hundreds of buses were trapped at a terminal by a damaged bridge, the transportation and telecommunications minister told Chilean TV. He urged Chileans to make phone calls or travel only when absolutely necessary.

The tsunami set off by the quake threatened every nation around the Pacific Ocean — roughly a quarter of the globe. Warnings were issued over a wide area, including South America, Hawaii, Australia and New Zealand, Japan, the Philippines, Russia and many Pacific islands.

The National Oceanic and Atmospheric Administration's tsunami warning monitors reported a wave measuring nearly eight feet hit near Talcahuano, Chile, about 90 minutes after the quake hit. Other waves of up to four feet hit other coastal areas. The NOAA has placed its alert on the highest level — severe.

A number of aftershocks continue to hit Chile, the largest one registering at magnitude 6.9, according to the U.S. Geological Survey.

U.S. State Department spokesman P.J. Crowley told Fox News that the embassy is reaching out to the Chilean government to offer assistance. He reported that the 100 personnel at the embassy are OK and accounted for.

"Chile has both significant capabilities and strong building codes. Second, the embassy has activated its warden system to communicate with Americans in Chile and make sure they are okay," Crowley said.

The quake epicenter was just 70 miles from Concepcion, Chile's second-largest city, where more than 200,000 people live along the Bio Bio river, and 60 miles from the ski town of Chillan, a gateway to Andean ski resorts that was destroyed in a 1939 earthquake.

In Santiago, modern buildings are built to withstand earthquakes, but many older ones were heavily damaged, including the Nuestra Senora de la Providencia church, whose bell tower collapsed.

In the coastal city of Vina del Mar, the earthquake struck just as people were leaving a disco, Julio Alvarez told Radio Cooperativa in Santiago. "It was very bad, people were screaming, some people were running, others appeared paralyzed. I was one of them."

Several hospitals have been evacuated due to earthquake damage, she said, and communications with the city of Concepcion remained down. She planned to tour the affected region as quickly as possible to get a better idea of the damage.

The largest earthquake ever recorded struck the same area of Chile on May 22, 1960. The magnitude-9.5 quake killed 1,655 people and left 2 million homeless. The tsunami that it caused killed people in Hawaii, Japan and the Philippines and caused damage to the west coast of the United States.
The Associated Press contributed to this report, Saturday, February 27, 2010"

30.01.2010: Dom

In sem že doma! Šumniki so spet "in", hehe.

Polet is Santiaga de Chile do Madrida je trajal skoraj 13 ur. Leteli smo z Iberio, ki me je tokrat prijetno presenetila. Osebje je bilo zelo prijazno in ustrežljivo, tako da jih lahko le pohvalim. Sam let je bil, razen nekaj občasnih manjših turbulenc nad Atlantikom, precej miren. V Madridu smo pristali le s 7 minutno zamudo.

Pot iz Madrida v Benetke me je nekoliko skrbela, saj je pilot pred odletom dejal, da je nad Benetkami gosta oblacnost in da je vidljivost slaba ter da bomo pristali vremenskim razmeram prilagojeno. Razmisljala sem ze, da se zna zgoditi, da bomo morali pristati na kaksnem sosednjem letaliscu, vendar je bila skrb odvec. Pristali smo varno in prav "mehko".

V Benetke sta me prišla iskat moj prijatelj Boštjan iz Kopra in njegova prijateljica. Prenočila sem pri Boštjanu, zjutraj ob 10h pa sedla na vlak proti Ljubljani. Še dobro, da sem se odločila za takšno vrsto prevoza domov, saj so današnje razmere na zasneženih cestah precej neprijetne. Še posebej, če prideš domov s prave poletne vročine in si bil še dva dni nazaj tudi v majici s kratkimi rokavi ves prepoten... Ampak, se splača in je vredno. Oboje, biti na toplem (beri: vročem) in priti nazaj domov, četudi v snežne razmere.

Kidanje snega bo prišlo na vrsto jutri. Danes je dan za domače in za pregled pošte.

Jutri pa je nov dan in novi načrti....

Hasta luego do naslednjič!

:)

Santiago de Chile: 28.01.2010: Aeropuerto -> SLO

Ja, res je, napocil je dan tudi mojega povratka domov.

Ravnokar sem pojedla zajtrk, pred tem sem se vse do konca spakirala. Zdaj vzamem oba nahrbtnika in skatlo z vinom. Da sem lahko zapakirala skatlo tako, da jo bom lahko nesla, sem uporabila kar vezalke iz mojih najljubsih sportnih copat...

Tako. Grem. Najprej na metro do postaje Pajaritos in od tam na avtobus, ki vozi na letalisce.

Slovenija, prihajam domov...

Santiago de Chile: 27.01.2010: Santa Lucia, Plaza de Armas, Catedral

... in tako je napocil moj zadnji cel dan za potepanje na tem potovanju po Cilu. Dopoldne po zajtrku in po prisrcnem slovesu z Giselo in Carlosom, lastnikoma Guest Housa, sem se z avtobusom odpravila iz Viña del Mar v Santiago de Chile. Hostal za prenocitev mi je bil poznan ze od prej, saj sva tu z Robertom prespala najino prvo noc v Cilu. Soba ob mojem prihodu se ni bila nared, zato sem imela nekaj casa za pregled moje e-poste in pripravo plana za popoldne. Odlocila sem se, da grem kupit se kak spominek. Receptor v hostlu Aji Hostel mi je svetoval okolico Sante Lucie.

In tja sem se zaradi precejsnje vrocine (okoli 35 stopinj C) namesto, da bi sla pes, odpravila z metrojem. Ob ogledu vseh vrst "nabiralcev prahu", mi nicesar ni bilo kaj posebno vsec. Zato sem se odlocila, da bom raje sla kupit pravo cilensko vino tinto. Prvo vprasanje, ki se mi je ob tem porodilo, je bilo, kako naj jaz, ki imam samo rocno prtljago, pretovorim tekocino v Evropo. Po tehtnem premisleku sem se odlocila, da grem na posto kupit kartonsko skatlo za srednje velike pakete. Tako sem prisla do skatle. Sledil je obisk Billaterie. Tam nekje ob Plaza de Armas sem nasla eno "pametno" prodajalno pijac. Tja me je namrec napotila prodajalka razglednic in pri tem posebej poudarila, da naj grem v smer guzve in ne stran od nje, saj zna na samem biti nevarno. Ubogala sem jo. Tako sem prisla do prodajalne pijac, kjer mi je prijazen prodajalec svetoval 2 vrsti vina, Cabernet Sauvignon in Carmenere. Poleg sem izbrala se Pisco Sour, alkoholno pijaco, po kateri so Cilenci se posebej poznani.

Sedaj me caka se zavijanje in iskanje vrvice. Selotejp sem pa kar kupila.

Tako bom tole skatlo oddala kot "cekirano" prtljago in upala, da jo bom v Benetkah zagledala na tekocem traku za prtljago...

Ali bo kdo drzal pesti, da mi uspe te stiri steklenice pripeljati domov?

Viña del Mar: 26.01.2010: pohajkovanje po plazi

Robert je ze odpotoval domov, jaz pa sem si ta dva dni pred mojim povratkom v Santiago de Chile rezervirala za lenarjenje in malo pocitka pred mojim odhodom domov.

Ze vceraj popoldne sem uzivala ob govorici morskih valov, ki so proti veceru postajali ze precej visoki. En val me je celo dodobra zmocil. Drugace pa je kopanje tukaj prakticno nemogoce, saj Tihi ocean s svojo mocjo ne dopusca varnega plavanja. Poleg tega je tudi voda dovolj topla le, ce te poskropi val in pa za tiste ta zares pogumne. Jaz sodim tukaj le med prve...

Je pa prijetno opazovati surfarje, kako cakajo na val, kako tocno v dolocenem trenutku gredo v boj z valom in kako na drugi strani njega mirno pogledajo iz vode...

In spet, in spet, in spet...

Viña del Mar: 23.01. - 25.01.2010: Valparaiso in ogled vinogradov

Viña del Mar je mestece, ki je od Santiaga de Chile oddaljeno okli 110 km severozahodno in lezi ob Tihem oceanu. Mesto je dobilo ime po stevilnih vinogradih v bliznji okolici, na katere precej vpliva oceansko podnebje.

Ob ogledu vinogradov v neposredni blizini Viña del Mar, v kraju Casablanca, so nam prikazali njihov nacin pridelave vina in v degustacijo ponudili 5 razlicnih vrst vina, tako belega kot rdecega. Rdece je za nas okus boljse. Se posebno zanimiv je nacin mesanja hladnega in toplega zraka, ki vinsko trto varuje pred zmrzaljo. Osebno sem to videla prvic.

Le 5 km stran od Viña del Mar pa na stevilnih grickih lezi tisto slikovito in barvito mestece Valparaiso, katerega slike z malimi pisanimi hiskami, zgrajenimi na skalah, se veckrat pojavijo v kroznih e-mailih. Mesto je vredno ogleda tako zaradi svojega izgleda kot zaradi zgodovine in ljudi, ki v mestu zivijo ter tistih, ki v mesto pridejo. Vrvez na ulici je izjemen, zato mesto samo daje obcutek zelo zivahnega in nemirnega mesta.

In ravno zato, ze ko sva komu prej omenila, da imava namen obiskati tudi Valparaiso, so nama vsi govorili, naj bova previdna zaradi tatov in dolgoprstnezev. Zato sva bila na to pripravljena. In vse je bilo v redu. Le hise Pabla Nerude nisva videla, ker je bil ravno ta dan v tej hisi nek kulturni dogodek, kar je pomenilo izjemen obisk, zaradi cesar sva se odlocila, da se raje podava nazaj v mestni vrvez.

Calama: 22.01.2010: Cuquicamata -najvecji rudnik bakra na svetu

Po odhodu iz San Pedra de Atacama nama je pred odhodom letala ostalo se eno popoldne casa, ki sva ga izkoristila za ogled najvecjega rudnika bakra na svetu, poimenovanega Cuquicamata.

Tu proizvedejo 43% vseh svetovnih potreb po bakru. Pogled na ogromna kopalisca bakrove rude in na vse tiste tovornjake, ki naenkrat lahko peljejo 350 ton rude, je res izjemen. Tako zelo izjemen, da se kot clovek pocutis tako majhnega in ranljivega kot peresce v vetru...

In vse mesto zivi in diha s tem rudnikom bakra, kar je razvidno na vsakem spomeniku v mestu in skoraj na vsakem spominku na letaliscu v Calami.

Vsekakor vredno ogleda!

Atacama: 20.01.-22.01.2010: Dolina Lune, gejzirji Tatio, opazovanje zvezd v observatoriju

O, kako cas na potovanju hitro tece! Iz Punta Arenasa v Magellanovi ozini sva se preko Santiaga de Chile podala na sever Cila, do najvisje lezece puscave na svetu, Atacame. Z letalisca Calama do San Pedra de Atacama je 1h40 voznje z avtobusom. San Pedro de Atacama najprej ponudi preblisk, da si prisel nekam dalec od prave civilizacije, saj so ulice povecini netlakovane in neasfaltirane, arhitektura pa spominja na tisto v arabskih dezelah. Ampak, to je le prvi vtis.

Nadaljevanje pohajkovanja po mestu postreze z zelo lepo belo cerkvijo Sv. Petra, katere znamenita streha je narejena iz kaktusovega lesa! Sprehod po mestu v nadaljevanju pokaze, da je tu polno turistov z vseh koncev sveta in da v Lonely Planetu ni zastonj napisano, da je to mesto na 1. mestu po turisticnem obisku na leto v celotnem Cilu!

In v to mesto je pred 15-imi leti prisla zivet in tu ustanovila svoj posel Mojca Kuhar, Slovenka, ki izhaja iz Maribora. Hostal Sonchek je na zelo dobri lokaciji (blizu avtobusnih postajalisc) in ne v samem mestnem vrvezu, tako da je lokacija le tega naravnost idealna. Mojca naju je zelo prijazno sprejela, za kar se ji na tem mestu se enkrat najlepse zahvaljujeva.

Puscava Atacama res ponuja naravno raznovrstnost in barvitost. Dolina Lune je nekaj posebnega, saj jo tvori vecinoma v skale zbita mivka, ki jo je sem naplavilo morje kot posledico vulkanskega delovanja. In barve, ki se nezno risejo po skalovju ob soncnem zahodu, imajo neopisljiv car...

V skoraj 2 uri oddaljenem podrocju gejzirjev Tatio, kamor smo se odpravili ob 4h zjutraj, da smo ob gejzirjih pricakali soncni vzhod, je aktivnih okoli 40 gejzirjev. Nahajajo se na 4.320 m nadmorske visine in so najbolj aktivni prav ob soncnem vzhodu. Tudi zato smo se tja odpravili tako zgodaj. Bilo je mrzlo, okoli -5 stopinj C. V primerjavi z dnevnimi temperaturami okoli 40 st C,tu telo res obcuti, kaj je to dnevna temperaturna razlika v puscavi.

Med najlepse apomine ob obisku Atacame bova zagotovo shranila opazovanje zvezd Juzne poloble. Na okoli 2.500 m nadmorske visine in ob tem resnicno cistem zraku je nebo prekrasno! V 2,5 ure trajajoci razlagi neba, opazovanju zvezd in dveh planetov, Marsa in Saturna, je bilo o zvezdah povedanega toliko, in na tako privlacen nacin, da je cilj kupiti si lasten teleskop postal kratkorocen. In se nekaj - v tako kratkem casu smo videli 4 zvezdne utrinke!

Magellanova ozina: 17.01.-19.01.2010: opazovanje kitov

No, pa sva docakala tudi "highlight" najinega potovanja po Cilu. V zivo sva videla kite! Za to resnicno izjemno dozivetje se je bilo potrebno pa zelo potruditi. Dozivela sva voznjo z gumenjakom v taksnih vremenskih pogojih in posledicno visokih valovih, ko na Jadranu ne bi niti najbolj izkuseni skiperji sli na odprto morje. Ampak je bilo vredno. V neposredni okolici otoka Isla Carlos III, ki lezi 62 milj jugozahodno od Punta Arenasa, se ponavadi zadrzuje okoli 40 kitov, po vecini grbavcev. Nekateri od njih so nam nagajivo pokazali svoje repne plavuti na razdalji 5-10 metrov. Res izjemno dozivetje!